Prejšnjo nedeljo sem končno osebno spoznal Alojza Križmančič iz Bazovice. Pomagal nam je pri iskanju Križmančičeve jame, čeprav jame nismo še našli, vsaj sedaj gotovo vemo, kje jo moramo iskati. Alojz me je pospremil na čudovit sprehod na Bezovščino. V toplem popoldanskem soncu mi je povedal marsikatero zanimivo zgodbo iz preteklosti povezano s to lepo gmajno in okolico, ki je imela nekoč veliko drugačno podobo. Pokazal mi je tri špranje, ki jih je poznal še iz otroških let med vojnama, ko se je potepal po domači gmajni. O eni mi je povedal da je bila nekoč odprta a se je z leti zaprla, vanjo naj bi se pred drugo svetovno vojno že spustili člani društva STS iz Trsta (Società Triestina di Speleologia). Claudiota je ta zgodba posebno zanimala, tudi ker smo že na gropajskem našli 70 metrov globoko brezno, kjer smo na dnu dobili napis STS (glej članek).

Tako smo se odločili za prvomajsko akcijo v polnodruštveni postavi. Na sveže ozeleneli gmajni smo najprej pregledali eno zanimivo brezence v bližini Lipiškega brezna. Nažalost je bilo brezence v letih popolnoma zasuto z kamenjem, velike karfjole in prepih iz kupa kamenja priča o veliki jami, ki se skriva spodaj, za ponovno odprtje jame pa bi potrebovali številno ekipo, ki je naše društvo ne zmore :)

Nato smo šli naravnost do tiste zaprte jame, ki mi jo je pokazal Alojz. Ko smo špranjo očistili pa smo presenečeni ugotovili, da je špranja v živi steni in preozka, da bi se kdo vanjo lahko spustil v preteklosti, čeprav so v tistih letih člani STS gotovo bili izredno suhi.

Treba jo bo pošteno razširiti preden bomo lahko razrešili uganko.

Šli smo še pobrskat eno tretjo špranjo, ki mi jo je Alojz pokazal v svoji ogradi, tudi če ne bomo dobili stare Križmančičeve jame, bomo najbrž v naslednjih mesecih vnesli v kataster eno novo Križmančičevo jamo. Alojzu se srčno zahvaljujemo za tako dragoceno sodelovanje, jaz pa še posebno za nepozabni sprehod in pogovor na priljubljeni bazovski gmajni.

Stojan, Claudio in Dean