Marca leta 2008 sva se s Claudiotom sprehajala po gozdu nad Zagradom blizu Golaca. Na pobočju hriba Lipice sva dobila nad veliko udornico zelo zanimivo, že prehodno vhodno brezno. Zabeležila sva pozicijo in si obljubila, da ga bova šla raziskat v naslednjih dneh. Oznaka vhoda v društvenem katastru je samevala kar dve leti. V sredo je Stojan izrazil željo po lahki jamarski akciji, po številnih trdih "kopalnih" akcijah na Sežanskem. Spomnil sem se brezna in takoj poiskal zapisnik, koordinate in slike iz tiste daljne ekskurzije.

Zaselek Zagrad je že sam vreden obiska, skriva se pod dvema tisočakama Slavniškega pogorja, tako blizu Trsta in Kopra vendar tako daleč od ponorelega "civiliziranega" sveta. Ob eni od hiš v vasi je nekdo zapisal "Poslušajte tišino!" in res, tam se tišina zelo lepo sliši.

Avto smo parkirali v gozdu nad vasjo in kljub težki opremi, smo kar hitro dosegli pobočje Lipice, kjer se v lepem listnatem gozdu nahaja brezno, na nadmorski višini 855 metrov. Upali smo, da bi bila jama tista, ki jo je vnesel v VG kataster C.Prez s številko 2982VG, zato smo s sabo imeli stometerco, vendar se je lepo okroglo brezno, kot vzeto iz jamarskega priročnika, izkazalo za čisto "novo", novo v katasterskem smislu seveda, saj je nenavadno zakapano z razjedeno sigo, kar za tako visoko nadmorsko višino dokazuje vso svojo starost.

Po nekaj več kot 17 m čiste vertikale se brezno konča v podornem kamenju, ob steni se v špranji vidi nadaljevanje, kamenje pada še drugih 10 metrov v neznano, vendar bi prehod zahteval preveliko dela, zato smo jamo poslikali in izmerili, kopanje prepuščamo mladini :), mi smo raje izbrali sprehod v magičnem gozdovju, kjer sneg v starih vdornicah ni še skopnel.

Še enkrat nam je narava dokazala, da življenje ni v materialnosti.

Stojan, Claudio in Dean