Danes je bilo na vrsti širjenje špranje pri Odolini, Claudio in Stojan sta špranjo že načela pred nekaj tedni, zgledala je zelo obetavna in iz nje je pošteno pihalo. Jama se razvija v lepi prelomnici in ima vsaj tri dihalnike. Po urci kopanja v nerodni poziciji se je Claudio preril v večji prostor, jama se v razpoki nadaljuje, vendar meander se hitro zoži in delo za razširitev bi bilo obupno. Stojan je prehodni del izmeril, ni dovolj dolga za registracijo.
Ker nam je preostalo precej časa, je Claudio predlagal obisk Široke jame, ki se nahaja v bližini. Že dolgo je omenjal to jamo, jo je želel podrobno pregledati, pravi da je prevelika da bi ne imela nadaljevanja. GPS nas je takoj pripeljal do velikega brezna v sredi gozda. S Stojanom sva še visela na vrvi, ko je Claudio že pregledoval obširno dvorano. Ko sva ga dohitela nam je že s prstom kazal okno kakih 10 metrov visoko v steni. Zgleda da se zadaj skriva rov.
Že smo načrtovali plezalno akcijo za petek, ko je ob vznožju velike sigaste tvorbe Claudio zagledal zelo majhno lukenjco, v katero se najbrž zateka kakšna živalca. Dimčki so pokazali, da se tam jama nadaljuje, v petek bo treba tudi kopati, ne samo plezati.
Na nasprotni strani jame smo opazili da so jamarji pred nami že kopali, vendar v tisti smeri se jama zapira v podoru, rov najbrž vodi proti staremu zasutemu vhodu, kopanje v tisti smeri se ne splača.
In zopet smo se lahko srečni odpravili na zasluženo pivo v našo bazo na Kozini.
Stojan, Claudio in Dean
