Včeraj je na vhodu pihalo zelo močno. Najprej sva se spustila v jamo jaz in Stojan, nato so nama sledili še Kristjan Mezgec iz Kozine, Bogomir Remškar, Blaž Kodele in Matej Kodelja iz Ajdovščine.

Preopremili smo preplezan kamin, zamenjali dinamično s statično vrvjo in zatem se počasi lotili spusta v "karfijolasto" brezno.

Dno brezna se konča med velikimi podornimi stenami, plezarija po podornih stenah nas je pripeljala do novega kamina, ta se poševno dviga za približno štirideset metrov.

Presenečenja pa ni bilo še konca, deset metrov nad dnom brezna smo našli okno, ki se takoj previsi v brezno, to zgleda kar precej globoko, pomanjkanje vrvi in ostale opreme pa nam je preprečilo nadaljnje raziskovanje.

V zgornji večji dvorani se odpira še eno meandrasto brezno, velika radovednost in nihanje zraka na vhodu, so nas prepričala za spust v meander. Imeli smo le dinamično petinštirideset metrsko vrv. Tudi tokrat nismo dosegli dna, prišli smo le do manjše razširitve, tu smo ostali brez vrvi, brezno pa se nadaljuje še za približno deset metrov.

Bogomir je v tem času izmeril vhodno brezno. Glede na pihanje v notranjih ožinah, zgleda da se jama komaj začenja.

Bratos Claudio