Obljuba dela dolg, danes popoldne, kot po načrtu, sva se popeljala skoraj do vhoda v jamo Nadglavinjak nad vasjo Rakitovec. Pregledala sva si travnato pobočje, ki se strmo dviguje do jame. Našla sva še drugo jamo, ta je že registrirana, ima pa zgrešene koordinate.

Drugi teden jo bova šla raziskovat in ji popravila lego. Ko sva se bližala Jami Nadglavinjak, sva našla obetavno špranjo, ki je obrobljena z mokrim mahom.

Komaj sva dospela do vhoda jame, se je začela dvigati gosta megla in je začel pihati močan jugo. Spust v jamo je kar precej enostaven, do notranjega brezna se da prosto premagat poševno kamnito pobočje. Brezno je globoko le sedem metrov, pristane pa v štirikrakasto dvoranco. Dno je pokrito z zelo staro ilovico in podornim kamenjem. Močan prepih, ki se ga lepo čuti v celotnem vhodnem rovu, se v dvoranci popolnoma porazdeli in dviguje v visoke kamine. Pregledala sva natančno vso obrobje dvorance in našla srkajočo špranjo. Zgleda, da se le po enem metru malce razširi, se pa ne vidi večjega prostora.

Glede na to, da se v jamo močno kotali mrzel zrak, sva sklenila, da bova področje raziskala v snegu, ker upava na druge višje vhode.

Vedno le naprej Stojan in Claudio.