Jamarske Novice
Zanimivosti, dogodki in najnovejša odkritja
Jama News
Ta del je posvečen objavi zadnjih novic in zanimivosti iz našega jamarskega potepanja
Video posnetki nekaterih raziskovalnih akcij JOSPDTrst
Jamarske novice v spletu
Klikni na to povezavo če hočeš prebrati jamske novice iz drugih spletnih strani
RSS - Novice
Kaj je RSS?
RSS je tehnologija na podlagi XML-ja, s katero ste lahko samodejno obveščeni o temah, ki vas zanimajo. Ni vam treba obiskati spletno stran, da bi videli, ali je bil napisan kakšen nov članek ali novica. Lahko uporabljate RSS, ki vas opozori vsakokrat, ko se to zgodi.
Kako lahko uporabljamo RSS?
Na splošno potrebujete samo odjemalca (program) za RSS-datoteke.
Kako dobimo odjemalca za RSS?
Na spletu dobite veliko odprtokodnih odjemalcev za RSS. Najnovejša različica brskalnika Mozilla Firefox podpira branje RSS-kanalov v obliki "Live Bookmarks".
Nastavitev: ko v Firefoxu odprete spletni portal www.jospdtrst.org, se vam v naslovni vrstici brskalnika pojavi ikona 
. Nanjo kliknete z levim miškinim gumbom in pojavi se vam okno za dodajanje živega zaznamka.
RSS-kanale podpira tudi Mozilla Thunderbird. Uporabniki Linuxa lahko preizkusite Liferea
RSS dovod za novice
![[Valid RSS]](images/valid-rss.png "Validate my RSS feed"){kind=small}
Za uporabnike Google: dodajte naš dovod RSS na svojo
Google domačo stran ali na Google Reader:
El trio... napad na dihalnik pri Orleku 11/12/2010
Robert Rehar nam je pred tednom dni poslal izčrpno poročilo o Ajdovsko-Sežanski akciji v Orleku: hudičevi meandri, kamini, ki se zapirajo, voda za brezplačno tuširanje, blata na pretek... Zadnjo ožino je Rehar s težavo prečil, pravzaprav je to še vedno isti meander, ki se vijuga v globino. Po desetih metrih spusta se meander zopet zapre, potrebujemo Claudia in Stojana da premagata oviro...
V petek zvečer mi je Claudio poslal mail z naslovom "Obvezna akcija v Orlek", malo adrenalina v weekendu ne škodi, pomislim.
In ga občutiš takoj, ko zagledaš tiste cevi Innocenti, ki držijo gor podor, stopiš navzdol po vrečah materjala, rezultat številnih delovnih akcij. Ozek pretolčen rovček v meandru in zagledaš vrv, ki se spušča v navidezno neprehodno ožino. Navidezno? Luč čelade se zatakne v vrv ko se skušaš obrnit in se zaveš, da veliko prostora v resnici ni. Spust v desetmetrsko brezno je prijeten, vsaj nekaj prostora, vidi se da se končno začenja jama.
Še en spust po vrvi in slišim kako Claudio tolče steno, Stojan mu podaja orodje, pod nogami se mu vijuga več kot pet metrov globok meander, po njem curlja voda, čudoviti jamarski prizor.
Claudio je pošteno razširil prehod v brezno na koncu meandra, ko se tlačiš po vrvi skozi pretolčeno ožino se vprašuješ kako je šel Robert na prejšni akciji skozi! Ajdovci najbrž prihajajo iz drugega planeta. Spodaj zopet meander, še bolj izrazit in zopet ožina, pravzaprav dve v zaporedju. Claudio se je zopet uspešno lotil dela, potrebna bo še ena akcija za razširit prvo ožino, vsaj še dve za drugo ožino takoj zadaj... Pot do Reke bo še dolga in kruta. Na juriš!
Povratek na površje je še hujši, ožine se ožijo... Še najhujše je vhodno brezno, ko vstopiš se ne zaveš kako je ozko, ko imaš že potolčena kolena se maščuje, in izhoda se ne vidi, ker je zunaj že tema.
Stojanova lučka se približuje avtomobilu ko se Claudio posmeje: "Stojan npravse, u pndljlk nprej!" Neeeeee!
Si potolkli kolena in se namazali z blatom: Claudio, Stojan in Dean
Več o tem..."V neskončnost in čez", novo globoko brezno pri Poljanah 23/10/2010
V petek sta šla Stojan in Claudio na sprehod v okolico Poljan pri Obrovu. Zvečer mi pošlje Claudio sporočilo: "Šuper najdba" in priloženo sliko kjer Stojan opazuje v gozdu listje po tleh. Kasneje mi je razložil, da tokrat šuper najdba pomeni globooooko brezno. Originalno je imela luknjica par centimetrov, na sliki se je ni videlo.
Ko v soboto stopim v avto vidim da ima Claudio v prtljažniku stometerco in mi postane jasno, kaj pomeni globoko.
Ozka špranja na robu plitve doline, vhod v živi steni in pod njim čista vertikala, globine se ni dalo oceniti. Po eni uri širjenja špranje, ko so prvi veliki kamni zgrmeli v globino, nas je skoraj prestrašilo, zgledalo je kot da se cela dolina trese. Claudio je bil že utrujen od kopanja, ko je postal vhod prehoden. Vsakdo bi takrat spust prenesel na naslednjo akcijo, ampak ne Claudio. Kot je sam razložil, ko jama zašiba se spremeni v Super Saiyana in izgine v globino. Prepričan sem bil, da mu bo zmanjkalo vrvi...
Več o tem...
Novi vhodi pri Orleku 16/10/2010
Poleg uspešnih meddruštevnih akcij v dihalniku Reke, se raziskovalne in delovne akcije na gmajni pri Orleku še stopnjujejo. V ponedeljek sta Stojan in Claudio dokončno raziskala drugo novo jamo v Orleškem Paredu, brezno ki se je odpiralo pod majhno luknjico v sredi plitve doline (na robu katere smo že raziskali 20 metrov gloko novo brezno). Jama, ki ni povezana s sosednjo, ima globino 17 metrov in dolžino 25, napredovanje bi bilo možno le v hudičevem meandru in bi zahtevalo preveč dela.
Danes je bilo na vrsti nadaljevanje kopanja novega vhoda nedaleč od Jame v Golokračini. Stojan in Claudio sta odprla delovišče v sredo, ko sta opazila zelo močno pihanje iz ožine. Danes smo napredovali kar dobro, v ožini, ki je pošteno reagirala na burjo, se odpira majhna stopnja, najbrž bosta v naslednji akciji Stojan in Claudio že dosegla manjšo razširitev, spodaj pa ju najbrž čaka nova ožina, saj je padanje materjala v brezence po dveh urah kopanja popolnoma zaprlo prehod zraka.
Več o tem...Jama v Golokračini pri Orleku 4/10/2010
Pred nekaj leti, sva s Stojanom našla novi rov oziroma dvorano v Jami v Golokračini.
Pregledovala sva vse jame na tistem koncu, upala sva na morebitne povezave z reko Reko.
Predvčerajšnjem pa smo se znova vrnili v jamo in si ogledali čudovito zasigani rov.
Stojan in Claudio - JOSPDTrst Rosana, Jaka in Emil - JDSežana
Več o tem...Orleški dihalnik
Po enomesečnemu premoru, smo se odločili, da nadaljujemo širjenje meandra v dihalniku pri Orleku. Prepričali so naju prijatelji iz Sežane in Ajdovščine in tudi izredno pihanje iz vhoda po močnem deževju. Širjenje bomo speljali kar skupno, nekaj akcij je že uspešno za nami, dosegli smo meander, ki ni še prehoden...
Več o tem...Pračlovek v jami? 24-09-2010
V dobro znani in zelo obiskani jami na Krasu so člani JOSPDTrst prekopali zasigan podor in prišli v manjšo dvoranco, kjer je na tleh nekaj kosti, ki zgledajo človeške. Glede na to, da je podor, ki loči vhodni del jame od dvorance, kjer so kosti, močno zasigan, sklepamo, da so kosti stare.
Stojan Sancin
Več o tem...Raziskovanje področja pri Orleku se nadaljuje 22-09-2010
V ponedeljek smo pri Orleku razširili vhod v eno izmed treh brezen, ki smo jih dobili v nedeljo. V torek sem šel na logistično akcijo, poizkati bližje parkirišče in krajšo stezo do delovišč. Takoj ob stezi sem dobil še eno drugo neregistrirano brezno. V sredo smo pustili avto prav pri tem breznu in ga takoj raziskali, Stojan ga je izmeril in pripravil načrt. Opazili smo, da brezno so pred nami obiskali že jamarji Jamarskega Društva Sežana, na dnu smo dobili napis s karbidom z datumom 05/03/1967, kratice imen jamarjev se ni dalo razbrati.
Nato smo raziskali brezno, ki smo ga odprli v ponedeljek, globoko je 20m, na dnu se vidi nadaljevanje v razpoki iz katere močno piha, morda je to povezava z drugo jamo v isti dolini, ki jo moramo še odpreti.
Ko je Stojan opravil meritve smo nadaljevali z kopanjem v bližnjem delovišču, kjer je Claudio takoj po dežju našel močno srkajoči špranjo, vidi se že začetek brezna, potrebno bo še veliko kopanja da bo vhod prehoden.
Stojan, Claudio in Dean
Več o tem...Tri nove zanimive špranje pri Orleku 20-09-2010
"Včeraj je močno pihalo iz jame pri Orleku, danes, ob vpadu vode bo tam vse strašno srkalo...", tako je povedal Claudio preden se je v nedeljo takoj po dežju odpravil na lov na špranje. Kasneje sem se podal tudi jaz na tisti teren a nisva se srečala. Zvečer nam je povedal, da je obiskal tri brezna, da bi videl kako se obnašajo, in res dobil špranjo v bližini, ki je zelo močno srkala zrak. Zelo zanimiva zadeva...
Tudi moj lov je bil uspešen. Prvo špranjo so mi pokazali zelo majhni jamarji: komarji. Ogledoval sem si plitvo dolino, ki je pritegnila mojo pozornost ker v sredi ni rastla trava, ko sem opazil, da so se okoli majhne luknjice v zemlji pasli komarji. Ko sem odmaknil listje in vrgel kamenček sem slišal kako dolgo je tolkel v globino. Ni bilo treba dimčkov za opaziti močno nihanje zraka, je bilo dovolj položiti roko na luknjo. Zahvalil sem se komarjem in se odmaknil na rob iste doline, kjer je bila razvidna lepa prelomnica. Na koncu prelomnice sem kot po Claudiotovem priročniku dobil majhno odprtino v brezno, zgledalo je prav toliko globoko kot prejšnje.Danes smo šli zopet vsi trije na teren, s Claudiotom sva se zelo začudila, ko sva se zavedala da sta najini najdbi zelo blizu, v zračni črti manj kot 50 metrov...
Več o tem...Snemanje vetra reke Reke iz nove jame pri Orleku 18-09-2010
Pri Orleku sta pred leti, še pred odkritjem brezna v Stršinkni dolini, Stojan in Claudio dobila zanimivo špranjo v plitvi dolini pri Orleku. Izredno pihanje ob kopanju je dokazovalo, da se zadaj skriva jama, ki je povezana z reko Reko. Dolgo let sta naša grottenarbeiterja vztrajala v orjaškem delu. Letos poleti smo na številnih akcijah, pri katerih so sodelovali tudi jamarji iz JD Sežana in JDDR Ajdovščina, še dodatno razširili notranje ožine, izpraznili veliko materjala in dosegli lep visok meander. Današnje izredne padavine (125mm, glej spodnji graf iz spletne strani vremenske postaje Gradišče - Brkini), so bile kot nalašč za test pihanja...
Več o tem...Nova jama v bližini Lipiške jame 15-09-2010
Dolgo potrpežljivo kopanje, nama je danes prineslo veliko zadoščenja. Sicer, jama nima še konkretnih dimenzij, ozek rov pelje do prve dvoranice, tu se je treba stlačiti skozi navpično ožino v drugo razširitev. Ta dvoranca je popolnoma natrpana s velikimi podornimi stenami, tu sva našla zelo obetavno pihajočo špranjo.
Pri povratku sva našla še eno možno nadaljevanje, napredovanje nama je preprečila velika skala, ki zapira rov. Do ožine sva jamo izmerila in fotografirala.
Oba nadaljevanja, sta še kar precej lahko razširljiva. Glede na to, da se jama nahaja le nekaj sto metrov od vhoda v Lipiško jamo, upam na "tretji" vhod v Lipiško in seveda najdbo novih rovov.
Stojan in Claudio
Več o tem...Nove jame na Lipiški gmajni 11-09-2010
Pred nekaj meseci smo na sprehodih po Lipiški gmajni našli nekaj vhodov, eden je bil še posebno zanimiv, ker je iz njega močno pihal mrzel zrak. Danes je bil primeren dan za zabavno akcijo, zato smo se odločili da gremo pogledat in izmerit jamce.
Pihajoči vhod se je takoj izkazal kot nadvse zanimiv, po 5 meterskem brezencu se odpira kratek rov, ki ga zapira meander iz katerega solidno piha. Stojan in Claudio sta sklenila da bosta v naslednjih dneh poskusila na treh akcijah razširiti prehod, tako da bomo lahko pogledali kaj se skriva za meandrom. Claudio je še malo razširil vhod, da bo drugič dostop olajšan.
Podali smo se do druge jame, ta je deset metersko brezno z dvema vhodoma, nima možnega nadaljevanja, nažalost ga zapira podorno kamenje. Ko je Stojan jamo izmeril, smo se napotili do tretjega brezna, ki se nahaja na ravnini, majhna luknja omogoča prehod v lepo meandrasto brezno, globoko le 10 metrov, dno se postopno spušča, ob steni na koncu jame se vidi nadaljevanje, a delo za odmik kamenja bi bilo prehudo, glede na to da pihanje iz ožine je šibko.
Veselo smo se odpravili na pivo v Sežano, v Stojanovem zvezku so načrti treh novih jam, kar dokazuje da tudi na zelo raziskanem področju kot je Lipiška gmajna, se vedno najde kaj novega.
Stojan, Claudio in Dean
Več o tem...Zopet v novi jami na Račiškem strženu 21/08/2010
Novo raziskovalno področje na Račiškem strženu nas je presenetilo. Kot da bi nam v nekaj ekskurzijah želelo pokazati čim več svojih skrivnosti.
V juniju smo raziskali lepo in globoko brezno in začeli kopanje v pečini, kjer je iz rovčka močno pihalo. Takoj v naslednji akciji se je Claudiotu in Stojanu pokazalo novo brezno, kot da bi opazilo njuno žejo po nezahtevni jami z vodoravnim freatičnim rovom. Takoj ko sta pristala na grušču na dnu 25 globokega brezna jima je bilo razvidno, da to ne bo le klasično brezno, kot smo jih bili do sedaj navajeni in naveličani na temu področju. Z navdušenjem sta začela sprehod po vodoravnem rovu!
V soboto sem se jima pridružil na novi raziskovalni in merilni akciji.
Takoj smo pregledali ožino na nasprotni smeri rova, malo više v glavni dvorani. Ko sva s Claudiotom zakričala v ožino sva slišala močan odmev. Ožine je le za en meter, vendar nismo prinesli s sabo nobenega orodja za širjenje, nič hudega, tako bo pričakovanje trajalo več časa. Za ožino se vidi drugo precej visoko dvorano in nadaljevanje rova, prepričani smo, da nas čaka na drugi strani nov sprehod.
Stojan je začel nadaljevanje merjenja že prehojenega rova, metri so se hitro nabirali v zvezku... Občudovali smo dvorano s posušenim blatom, razpoke globoke skoraj en meter, kot da bi kdo zložil po tleh velikanske kocke, nekaj metrov nizkega rova in zopet dvorane, tri do pet metrov visoke... po tleh posušene ponvice, in potem zopet pesek in posušeno blato. Veliko iztrebkov globoko v rovu priča, da v tej jami stanuje velika družina netopirjev. Več kot pol ure merjenja je minilo, preden smo po več kot 150m dosegli konec rova, siga ga je zalila do neprehodnosti.
Navdušeni smo prežimarili iz jame, v vhodnem breznu je še nekaj oken, ki jih bomo morali pregledati na naslednjih akcijah.
A ni nam bilo še dovolj. Odpravili smo se v goščo do spodnje doline, da bi pogledali za še kakšno novo špranjo, in takoj je Claudio dobil manjšo odprtino iz katere je pihal zelo mrzel zrak, kamen se je kotalil navzdol za dobrih deset metrov, delo za razširitev zgleda precej enostavno.
Smo bili že na stezi za povratek k avtomobilu, ko smo opazili v sredi plitve doline manjši vdor, čudno da ga prej ob prihodu nismo opazili. Claudio je splezal vanj, se povlekel do ožine, in za kupom grušča je opazil rov, ki se polagoma spušča v globino. Iz notranje ožine je močno pihalo.
Čisto dovolj presenečenja, tako da bo lahko Claudio na počitnicah cel teden mirno sanjal dolge sprehode po novih rovih...
Stojan, Claudio in Dean
Več o tem...Nova jama na "Račiškem strženu" 18/08/2010
Prejšnji mesec smo našli novo brezno, ta se nahaja na južnem pobočju "Račiškega stržena"
Danes popoldne sva se lotila raziskovanja, brezno je globoko le trideset metrov, ta se zvonasto odpira in preide v precej veliko dvorano. V dvorani se odcepijo štiri rovi, dva sta se po nekaj metrih končala v podoru, tretji se zoži do neprehodne špranje. Četrti rov pa je zgodba zase, presodila sva, da naj bi bil dolg od 150 do 200 metrov, konča se v neprehodni ožini.
Raziskovanja ni še konec, čaka naju razširitev dveh ožin in plezarija do okna v vhodni dvorani.
Stojan in Claudio
Več o tem...Hudičeva jama pri Podgorju 17-07-2010
Prejšnjo sredo sta šla Stojan in Claudio iskat staro VG jamo v bližini Podgorja z imenom Hudičeva jama. Kljub temu, da sta imela na razpolago samo staro italijansko karto 1:25000, sta jamo takoj našla, vendar je bila pot do jame dolga in zahtevna pod vročim soncem in nista jo utegnila raziskati do konca. Na steni jame sta dobila napis, ki priča da je jamo obiskal leta 1924 tudi slavni tržaški plezalec Emilio Comici, takrat član društva Associazione XXX Ottobre.
Razšeznosti jame so zahtevale nov obisk v soboto, da bi jamo do konca raziskali in pripravili nekaj novih fotografij, ker sta v prejšnji akciji imela s sabo premalo luči.
Jama se odpira z mogočnim vdorom, strop je visok več kot 15 metrov, nato se ogromen rov spušča položno v globine hriba. V nekaterih dvoranah se vidijo veliki kamini, najbrž so to drugi vhodi v jamo. Zato bomo v naslednjih mesecih pregledali teren v okolici, ki je zelo zanimiv.
Strop jame se postopoma niža in zapira v ozki in več kot 30 metrov dolgi razpoki. V ogromnem podoru je Claudio dobil možno nadaljevanje v špranji, ki je srkala zrak, vendar, ker je pot do jame dolga, smo se odločili da špranje ne bomo širili.
Še ena zanimivost: kljub zunanji temperaturi okoli 36°C smo v glavnem rovu jame dobili led in pri fotografiranju jame smo se pošteno umrznili. Take akcije so s takimi vremenskimi razmerami še posebej prijetne.
Stojan, Claudio in Dean
Več o tem...Nove jame pod Strženom pri tovarni Plama. 14 - 06 - 2010
Prejšnji teden smo našli nekaj novih jam na Strženu, nad tovarno Plama na Matarskem podolju. Danes smo raziskali brezno in se lotili kopanja v manjši vodoravni jamci. Brezno je globoko 25 metrov, konča se med podornim kamenjem. V jamci pa smo našli obetavno pihajočo nadaljevanje. Vidi se vodoraven rov, špranja ni še prehodna.
Stojan, Dean in Claudio
Več o tem...Zopet v Cuevi del Rio Sanguineo pri Kozini. 02 - 05 - 2010
Grdo vreme je svetovalo akcijo v jamo nad Krvavim potokom z namenom da pregledamo možnost nadaljevanja v neprehodnem meandru na koncu jame. Tudi brez dimčkov, kljub temu da zunaj ni bilo vetra, se je slišal prepih skozi celoten meander. Kričanje v meander obetavno odmeva. Čeprav bo širitev v tem delu jame zelo zahtevna, smo po dolgi in razburjeni seji na sedežu društva sklenili, da bomo skušali prehod razširiti. Edini ki je glasoval proti tej odločitvi je bil gospod Meander.
Več o tem...Prvomajska akcija na Bazovščini 01 - 05 - 2010
Prejšnjo nedeljo sem končno osebno spoznal Alojza Križmančič iz Bazovice. Pomagal nam je pri iskanju Križmančičeve jame, čeprav jame nismo še našli, vsaj sedaj gotovo vemo, kje jo moramo iskati. Alojz me je pospremil na čudovit sprehod na Bezovščino. V toplem popoldanskem soncu mi je povedal marsikatero zanimivo zgodbo iz preteklosti povezano s to lepo gmajno in okolico, ki je imela nekoč veliko drugačno podobo. Pokazal mi je tri špranje, ki jih je poznal še iz otroških let med vojnama, ko se je potepal po domači gmajni. O eni mi je povedal da je bila nekoč odprta a se je z leti zaprla, vanjo naj bi se pred drugo svetovno vojno že spustili člani društva STS iz Trsta (Società Triestina di Speleologia). Claudiota je ta zgodba posebno zanimala, tudi ker smo že na gropajskem našli 70 metrov globoko brezno, kjer smo na dnu dobili napis STS (glej članek).
Tako smo se odločili za prvomajsko akcijo v polnodruštveni postavi. Na sveže ozeleneli gmajni smo najprej pregledali eno zanimivo brezence v bližini Lipiškega brezna. Nažalost je bilo brezence v letih popolnoma zasuto z kamenjem, velike karfjole in prepih iz kupa kamenja priča o veliki jami, ki se skriva spodaj, za ponovno odprtje jame pa bi potrebovali številno ekipo, ki je naše društvo ne zmore :)
Nato smo šli naravnost do tiste zaprte jame, ki mi jo je pokazal Alojz. Ko smo špranjo očistili pa smo presenečeni ugotovili, da je špranja v živi steni in preozka, da bi se kdo vanjo lahko spustil v preteklosti, čeprav so v tistih letih člani STS gotovo bili izredno suhi.
Treba jo bo pošteno razširiti preden bomo lahko razrešili uganko.
Šli smo še pobrskat eno tretjo špranjo, ki mi jo je Alojz pokazal v svoji ogradi, tudi če ne bomo dobili stare Križmančičeve jame, bomo najbrž v naslednjih mesecih vnesli v kataster eno novo Križmančičevo jamo. Alojzu se srčno zahvaljujemo za tako dragoceno sodelovanje, jaz pa še posebno za nepozabni sprehod in pogovor na priljubljeni bazovski gmajni.
Stojan, Claudio in Dean
Več o tem...Nova jama nad Krvavim potokom pri Kozini. 30 - 04 - 2010
Prvega aprila je Claudio našel pihajočo špranjo na pobočju Videža nad vasico Krvavi potok.
Po enem mesecu širjenja smo se prebili v manjšo razširitev, tu nas je čakala druga ožina. Razširitev je tokrat trajala le urco in pol, jama se nadaljuje po vodoravnem rovu do večjega prostora.
Tu se jama razcepi na štiri rove oziroma kamine. Kamini peljejo skoraj do površja, en rov se konča v podoru po le desetih metrih, drugi pa se zoži in po krajši ožini preide v manjšo dvoranco. Dvoranca se po nekaj metrih znova zoži v meander, kričanje v meander zelo močno odmeva.
Meander je neprehoden, vsaj za nekaj metrov, in ne presega desetih metrov globine. Glede na nihanje na vhodni ožini, bomo nadaljevali raziskovanje te jame.
Stojan, Dean in Claudio
Več o tem...Nova (oziroma zopet ujeta) jama pri Tubljah 10. in 14. aprila 2010
Že večkrat smo pisali o jamah ki se skrivajo, ki potujejo, danes pa bomo opisali jamo, ki je zbežala.
Pred leti sta Stojan in Claudio v hitrici raziskala zanimivo pečino na pobočju hriba nad Tubljami. Pa nista si zabeležila lege, ker sta bila gotova, da bosta jamo našla brez težav na naslednji akciji. A ko sta se vrnila zopet na področje o jami ne duha ne sluha, jama je zbežala visoko na hrib, zaman sta jo iskala ob vznožju hriba.
Osmega aprila letos se je Claudio zopet sprehajal v okolici in naključno naletel nanjo. Tokrat je takoj zabeležil koordinate, tako da pečina nima več možnosti zbežati katastru, in v naslednjem vikendu sva se odpravila na raziskovanje.
Med potjo do jame sva našla še eno obetavno brezno, kamen pada 10 m globoko, ni pa še prehodno, odprli ga bomo v naslednjih tednih.
Ko sva prišla do naše jame sem pomislil, da morda ni prav tako varno se sprehajat po pobočju kraških dolin.
Jama se je namreč pred nedavnim odprla z vdorom na vzhodnem pobočju plitve doline, in pogled se takoj odpre v veliko dvorano, ki jo je nizko aprilsko sonce v celoti razsvetlilo ob najinem obisku. Visoko v steni dvorane se odpira okno, ki vodi zopet navzdol v ozek rovček, ki se nažalost konča z neprehodno ožino v podoru. Claudio je ob pregledu dvorane takoj opazil špranjo prav pri vhodu, iz katere je pihal vlažen zrak. Nekaj dni kasneje sta se v jamo vrnila Claudio in Stojan. Medtem ko je Stojan jamo izmeril in narisal načrt, je Claudio kopal v špranji in se povlekel v ozek meander. Nadaljna potrebna širitev pa bi bila prehuda glede na možne rezultate, imamo še preveč drugih obetavnejših delovišč v teku. Čepraj je jama lahko dostopna, je zelo malo verjetno da bi bila tudi arheološko zanimiva, saj je preveč hladna, tudi zaradi nadmorske višine vhoda.
Lovci na jame: Stojan, Claudio in podpisani
Dean
Več o tem...Novo brezno nad Zagradom 26 - 03 - 2010
Marca leta 2008 sva se s Claudiotom sprehajala po gozdu nad Zagradom blizu Golaca. Na pobočju hriba Lipice sva dobila nad veliko udornico zelo zanimivo, že prehodno vhodno brezno. Zabeležila sva pozicijo in si obljubila, da ga bova šla raziskat v naslednjih dneh. Oznaka vhoda v društvenem katastru je samevala kar dve leti. V sredo je Stojan izrazil željo po lahki jamarski akciji, po številnih trdih "kopalnih" akcijah na Sežanskem. Spomnil sem se brezna in takoj poiskal zapisnik, koordinate in slike iz tiste daljne ekskurzije.
Zaselek Zagrad je že sam vreden obiska, skriva se pod dvema tisočakama Slavniškega pogorja, tako blizu Trsta in Kopra vendar tako daleč od ponorelega "civiliziranega" sveta. Ob eni od hiš v vasi je nekdo zapisal "Poslušajte tišino!" in res, tam se tišina zelo lepo sliši.
Avto smo parkirali v gozdu nad vasjo in kljub težki opremi, smo kar hitro dosegli pobočje Lipice, kjer se v lepem listnatem gozdu nahaja brezno, na nadmorski višini 855 metrov. Upali smo, da bi bila jama tista, ki jo je vnesel v VG kataster C.Prez s številko 2982VG, zato smo s sabo imeli stometerco, vendar se je lepo okroglo brezno, kot vzeto iz jamarskega priročnika, izkazalo za čisto "novo", novo v katasterskem smislu seveda, saj je nenavadno zakapano z razjedeno sigo, kar za tako visoko nadmorsko višino dokazuje vso svojo starost.
Po nekaj več kot 17 m čiste vertikale se brezno konča v podornem kamenju, ob steni se v špranji vidi nadaljevanje, kamenje pada še drugih 10 metrov v neznano, vendar bi prehod zahteval preveliko dela, zato smo jamo poslikali in izmerili, kopanje prepuščamo mladini :), mi smo raje izbrali sprehod v magičnem gozdovju, kjer sneg v starih vdornicah ni še skopnel.
Še enkrat nam je narava dokazala, da življenje ni v materialnosti.
Stojan, Claudio in Dean
Več o tem...Novo delovišče pri "Sežanski bolnici Franji" 22 - 02 - 2010
Danes popoldne sva šla iskat nekaj špranj, ki sva jih našla pred nekaj leti v okolici sežansko -bazoviške gmajne. "Stari" zapisnik, nama je omogočil hiter dostop, do treh najdbišč, četrte in zadnje špranje, pa nisva našla, morda sva jo "zelo" dobro zamaskirala.
Izbrala sva najobetavnejšo in se jo lotila. Prekopala sva vso zemljo (blato) do špranje v živi steni. Iz špranje močno piha, zgleda da ni daljša od metra in da se zatem previsi v brezno, dolgo palico je nama, kar pogoltnilo. Delo bova nadaljevala v suhem vremenu.
Se fino "namazala" z blatom Stojan in Claudio
Več o tem...Nova jama na lipiški gmajni. 13-02-2010
V prvi polovici januarja letos sva jaz in Claudio šla vsak po svoje na sprehod na teren zahodno od Lipiške jame. Ko sva si pošiljala slike in filmčke o obetavnih špranjah na terenu, sva se posmejala ko sva videla, da sva oba snemala eno lepo razpoko prav ob stezi.
Claudio jo je šel pregledat s Stojanom in se odločil, da se splača začeti s kopanjem. Na dnu je majhna špranjica komaj komaj pihala, začela sta kljub temu s kopanjem, pihanje se je s kopanjem počasi večalo.
Na pomoč je priskočil tudi Emil Kariž iz sežanskega jamarskega društva, v treh je delo napredovalo hitreje. Emil je povedal da so to špranjo v preteklosti že kopali, ker se jim je zdela zanimiva, a so kopanje opustili. Odločili smo se da bomo vztrajali, tudi če je zgledalo brezupno, vsak teden, v vsakem vremenu, sta Stojan in Claudio šla na teren in vlekla na dan material, še v eni akciji se jima je pridružil Kariž.
Prejšnjo nedeljo, ko je zunaj divjala burja, sva s Claudiotom kopala tri ure v jami, rovček je bil dolg že 10 metrov, iz zadnje ožine, ki nas je ločevala od razširitve, pa je močno nihal zrak, pajčevina na ožini je kar plapolala v vetru. Obetali smo si velike prostore.V sredo popoldan je šel Claudio kar sam v akcijo in se prebil skozi ožino, dobil je približno 25 metrov rova, širokega za dva metra, visokega pa do tri metre, ki se je strmo spuščal v globino. Rov je zapiralo zasigano kamenje in razbiti manjši stebri, iz ožine je lepo pihalo, kar pomeni, da nam jama skriva še velike prostornine. Ves prekopani materjal je nakopičil v vhodno brezno. Komaj skozi, je razširil celoten rovček, tako da je postal zelo dobro prehoden (za naše standarde seveda :).Po nekaj metrih rova, je še ena krajša ožina, tudi to je malce razširil.
Danes sva šla zopet v akcijo, takoj sva dosegla zadnjo ožino in Claudio jo je razširil v petih minutah. Spustil se je navzdol, nekaj metrov globoko brezno je ozko, zato sva ga z lahkoto preplezala brez opreme. V dvoranci na dnu je pa stvar izredno komplicirana, pravi labirint rovčkov v velikanskem podoru, sredi velikih blokov se odpirajo par metrov dolgi rovčki na vse strani, nisva pa utegnila dobiti prehoda skozi podor. Dimčki za iskanje prepiha nama niso pomagali, zrak je bil v jami opazen le v zgornjih ožinah, takoj nama je bilo jasno, da v odsotnosti burje, ki ojačuje nihanje, ne bova razumela kje se splača kopati za prehod skozi podor. Jamo bomo morali torej obiskati zopet v dnevu z veliko burjo. Malce potolčena, ne samo v kolenih in komolcih, zaradi razočaranja, sva se odpravila proti površju. Vsekakor je jama zelo zanimiva, nisva merila, a če naju ožine niso varale, ocenjujeva da je dosežena globina 20 metrov, dolžina pa preko 40 metrov.
Pri kopanju so sodelovali Claudio Bratos, Stojan Sancin, Emil Kariž in podpisani
Dean Zobec
Več o tem...